It's a new year, a whole new start some people say. I am not so sure about it but still in some stereotypical way I believe in it. Maybe not even a whole new me, but just.. better me? I am pretty sure it's everyone wish to be better.
The only person I have to be better than is the person I was yesterday.
In 2014 I would like to discover me, my inner me. We should all find ourselves.
For me, It is so funny how people describe themselfs - I'm funny, I'm party animal, I'm responsible, I'm nice... I know that, even about myself I know that kind of stuff, but who you truly are?
Are you sensitive? or insecure? maybe easily amused? or sceptical? Do you sometimes feel empty? This I want to know about people, this I want to discover about them and about myself.
Wondering why?
I am positively sure that you can only "cure" something if you know why did you get sick in the first place. For example feeling empty. Why do you feel like that? What happened? Was someone involved? -> 3W that you should always ask yourself. Most of the time you will find out why you feel like that and you can also find a solution for that, change it, maybe do some drawing or watch a comedy, read a book, go for a walk, talk to a friend, sing or simply take a shower. People really don't appreciate showers enough, haha.
If you don't find out why you're like you are right away, just keep on trying, keep on digging. Maybe sounds weird but have a little conversation with yourself about it, it actually help a lot.
So this is what I want to know about myself, my inner thoughts and why I react like I do. Find what makes me sad and find something good about it, a positive thing, not simply give up and fall into depression and sadness.
So let's play a little game, for 3 weeks, so until 27th of January write down every single night 3 things, smells, feeling, whatever that makes you happy. And if you have a bad day, write down 6.
You will be surprised ;)
-Bella.
Podobna vprašanja sem si tudi sama zastavljala v zadnjem času in včasih ostala kar presenečena zaradi česa tako odreagiram ali se obnašam. Če samo ponazorim: sama sem se zadnje čase precej jezila in potem sem se vprašala sama pri sebi ali je res, da me drugi namerno spravljajo v slabo voljo ali je kaj drugega za tem? Ugotovila sem, da v večini primerov, so bila kriva moja pričakovanja in neizražene želje, saj se mi je zdelo logično, da ostali vedo, kaj se mi plete po glavi, kar pa seveda ni. Ko sem si to priznala in se bolj izjasnila, je bilo manj nepravih pričakovanj, manj kreganja in manj jeze z moje strani :) pa tudi če sem slabe volje ali tečna, to povem ter se ne spravljam na druge po nepotrebem, čeprav včasih nisem bila tega sposobna, saj sem mislila, da me ljudje ne bodo imeli radi, če ne bom vedno solidne ali dobre volje. Sedaj mi je lažje, ker vem, da ni potrebno, da sem popolna, da me bodo drugi imeli radi :) mogoče so to malenkosti, ampak meni so kar precej izboljšale odnose z ostalimi.
ReplyDeleteJe pa res, da se je ponavadi lažje znašati nad okolico, drugimi kot pa pri sebi raziskat zakaj se tako počutiš in od kje to izvira ter to odpraviti ali vsaj izboljšati. Ko si tega sposoben, lahko precej vplivaš na svoje življenje ter se ne počutiš kot kup nesreče, temveč imaš občutek, da si res ti "vodja" svojega življenja :)
Vedno je bilo in verjetno tudi vedno bo da je laže krivit druge, okolico za stvari, kot pa sebe. To mamo verjetno kr v naravi (: In ja se strinjam z vsem kar si napisala in najtežje dejansko je stopit ven iz okvirjev in pogledat če so res za vse drugi krivi in kaj kmal ugotoviš da v 90% če ne več, nemorjo met vsi narobe in si verjetno problem ti sam.
ReplyDeleteNiso malenkosti oziroma so, ampak te malenkosti so menda tiste ki dajejo dinamiko življenju. Ponavadi ti ne pogori hiša, ampak naprimer "pogori" prijatelstvo in v primerjavi z vsem kaj maš je to na nek način malenkost, ne ?
Gede tega, da te ljudje nimajo radi pa... tudi oni niso popolni, nihče ni pa jih mamo vseeno radi ne? In vsaka ženska je kdaj tečna, in kot ženske, mamo celo to pravico :P
Najbrž imaš prav, da je to že v naši naravi in je zato še težje it iz naših okvirjev oz. preko sebe. Dobra primerjava glede prijateljstva in hiše. Se povsem strinjam s teboj, da to naj bi bila po eni strani malenkost, a po drugi strani nas lahko povsem pobije in uniči ter poslabša življenje bolj kot bi si lahko mislili.
DeleteDejansko je tale igrca, ko začneš sam sebe resnično spoznavat zelo super... Toliko se naučiš o sebi in toliko bolj jasno ti je vse skupaj. Jaz sem zdaj naprimer prehlajena, pa se že zelo dolgo vleče... In ker vem, kaj je vzrok da sem prehlajena, ne jamram ampak prehlad sprejmem.. :P
ReplyDeleteRes je zabavno, kako vedno ko nas kdo vpraša kdo si, takoj začnemo navajati nazive..Me zanima, kako bi se ljudje odzvali ko bi jim odgovorila, kdo resnično sem... (:
Kaj ni na nek način ironično da tak malo vemo o drugih, pa nas celi čas obkrožajo kaj šele sebe, ko sami s sabo živimo :D?
DeleteVerjetno bi bli presenečeni, že sam zato ker bi odgovorila drugače kot so pričakovali.
Mislim, da je bilo prvo vprašanje čisto retorično :P
DeleteČisto možno..